Nataša Smerdelj je ustanovna članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, zbora, ki se je rodil pred 18. leti na dan upora. Zbora, ki se ves čas zavzema za pravice najranljivejših. Glasno in s pesmijo tudi za pravice delavk in delavcev. Nataša Smerdelj je izkusila brezup in nemoč ob izgubi zaposlitve in grožnjah rubežnikov. Pa strah pred tem, da bi znova ostala brez dela. Delo bi bilo treba praznovati vsak dan, ker delo počloveči človeka, meni Pivčanka, ki že vrsto let živi v Ljubljani. Spomin na tovarno Javor, ki je dajala kruh številnim Pivčanom, je živ in je opomin, kako hitro se lahko vse sesuje v prah. Pivko je odnesla s seboj, tudi tako, da je ohranila značilno pivško narečje. Diplomirana teologinja, je prepričana, da imajo teologija in pesmi upora pomembne stične točke. Foto: Barbara Berce
Matic Štemberger je zgodba. Doma je iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, je nekdanji koprski dijak in zdaj ljubljanski študent. Je prostovoljec ter "deklica za vse", kot sam pravi, v Dijaškem in študentskem domu v Kopru. Svoj nekdanji "dom" pozna bolje kot kdorkoli, v teh dneh pa dejavno sodeluje pri pripravi 80-letnice ustanovitve in 50-letnice gradnje nove stavbe DŠD Koper. Ob pogovoru z njim so se sprožili spomini nekdanjih obiskovalcev koprskega doma, ki so z nami delili tudi svoje zgodbe.
Šestega maja 1976 je severovzhodno Italijo in severozahodni del Slovenije ob 21h prizadel potres z magnitudo 6,5. »V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine,« je le eden izmed spominov še živečih prič prelomnice, ki je močno zaznamovala tamkajšnje življenje. Prvo oddajo iz niza Prelomnice bosta dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, posvetili spominom.
Tokrat izbirate med naslednjimi skladbami: Máire - Reci mi zaka(j), Zgrešeni primeri – Začarej, Aljoša Kunilo – Minil je čas
V novogoriški knjigarni Kavarni Maks je bila sinoči predpremiera dokumentarnega filma Stekleni čas režiserke Anja Medved, nastalega v produkciji Kinokašča. Film gledalca popelje po sledeh nekdanjih glažutarjev oziroma steklarjev, ki so v 18. in 19. stoletju sredi Trnovskega gozda ustvarjali začasna steklarska naselja in pomembno zaznamovali življenje na Goriškem. - Da nihče ni prerok v lastni domovini, pravi star latinski pregovor. Da ta modrost drži, smo se lahko znova prepričali pred nedavnim, ko je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga O vzgoji. V njej so zbrani spisi Petra Pavla Vergerija starejšega, gotovo enega najpomembnejših Koprčanov vseh časov, ki pa je bil na Slovenskem doslej tako rekoč neznan. Ta mož, ki je živel na prelomu iz 14. v 15. stoletje, je namreč položil temelje evropski novoveški pedagogiki in oblikoval temeljne predstave, ki jih na stari celini že dobrih 600 let gojimo o izobrazbi. Še več: na teh predstavah po svoje sloni tudi pouk na današnjih slovenskih gimnazijah, spričo česar bi najbrž bilo kar prav, ko bi o Vergeriju kaj vedeli. - Oboje vam predstavljamo v oddaji, v katere sklepu vas povabimo še na radijski koncert sijajnega mladega pianista Romana Druckerja.
Če česa Marku Breclju ni primanjkovalo, je bil to humor. Prav ta duh prežema tudi koncert zasedbe Palma Fiasko Orchester iz Züricha, posvečen njegovemu 75. rojstnemu dnevu. V Studiu Hendrix na Radio Koper je sedemčlanska mednarodna zasedba pod vodstvom Andreja Špendova predstavila energično, igrivo in žanrsko razgibano mešanico soula, punka in kabareta. Njihova glasba, prežeta z duhovitimi besedili v več jezikih, neposredno odgovarja na vprašanje Franka Zappe: Does Humor Belong in Music? - Ali humor spada v glasbo? Odgovor je jasen: seveda. Koncert, ki ga je za oddajo AriZona posnel Armando Šturman, ni le glasbeni dogodek, temveč poklon Brecljevi zapuščini, njegovemu nekonvencionalnemu duhu in ostri družbeni ironiji. Nastop je nastal v času, ko se zasedba pripravlja na izdajo novega albuma, posnetega v studiu York v Dekanih.