Razkošje v glavi Dr. Maja Simoneti - Uspešno prostorsko načrtovanje zahteva čas

V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.

Sobotno branje Ana Makuc: Švercam lubenice

Ana Makuc, pesnica, prevajalka in aktivistka, doktorica ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, je leta 2016 za svoj pesniški prvenec z naslovom Ljubica Rolanda Barthesa prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Takrat so v obrazložitvi zapisali, da gre za prelomno delo: za kakovostno, premišljeno poezijo brez zdrsov, za poezijo, ki premika družbene konvencije, predsodke in stereotipe in kaže drugačen pogled na družbeno stvarnost, za poezijo, ki subvertira stare patriarhalne vzorce in opolnomoči družbeno šibkejše in zatirane, gre za feministično poezijo, ki se zaveda ženskih moči, ustvarjalnih, družbenih in seksualnih. Avtoričina druga pesniška zbirka z naslovom Švercam lubenice pa, kot je v spremni besedi zapisala Barbara Korun, prepričljivo kaže na kontinuirano umetniško moč avtorice. Ano Makuc je pred mikrofon povabila vodititeljica oddaje Tita Mayer.

Hudo! Mednaroden UNESCO projekt Veter miru

Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi iz OŠ Ribnica, ki so sodelovali v mednarodnem UNESCO projektu Veter miru. Projekt daje glas otrokom iz petintridesetih držav na petih celinah, ki želijo spregovoriti o svoji prihodnosti, saj opažajo, da svet drvi v napačno smer. Osrednji simbol projekta je zbirka sedmih potujočih zvezkov, ki so potovali iz ene države v drugo. V njih so mladi ustvarili pisna in likovna sporočila, namenjena svetovnim voditeljem – kot poziv k odgovornemu oblikovanju njihove prihodnosti.

Radio GA - GA “Nijedne nema bolje od naše koalicije”

Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

Kulturni fokus Kratka zgodovina ljubezni – od sodobnih aplikacij za zmenke do Platonove filozofije

Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje ljubezenskega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo?

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

KiKs Printamo ali tiskamo? Skrolamo ali se premikamo gor in dol po zaslonu?

Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.

Jutro Razprodana Planica, boljši vremenski pogoji in prvi rekordi

Te dni v Planici poteka Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bi ga skoraj lahko umestili že med slovenske nacionalne praznike. Organizatorji opozarjajo, naj se na prireditev ne odpravljamo, če nismo kupili karte, ki so sicer razprodane. Na cestah proti Planici je zgoščen promet, zato vabimo k pazljivosti in potrpežljivosti. Vremenski pogoji pa bodo danes boljši kot v preteklih dneh, severni veter namreč pojenja. Iz Planice se nam je na radijskih valovih pridružil Miha Trošt.

Lokalni junak Vido Kregar

Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.

Svetovalni servis Zeleno zavajanje - sporne trženjske prakse

Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Petek brez pravila Zmagovalec z dvignjenimi rokami iz kristala in lesa

Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.

Radiosfera "V predvolilnih soočenjih smo gledali samo moške"

Rezultati parlamentarnih volitev med drugim kažejo, da je izvoljenih manj žensk kot v prejšnjem sklicu parlamenta. Po zadnjih informacijah bo v državnem zboru sedelo 33 žensk in 55 moških. O tem zakaj je prišlo do koraka nazaj v kontekstu enakosti spolov in zakaj nas kljub predpisanim spolnim kvotah še vedno večinsko zastopajo moški, smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Z nami sta bila sociologinja profesorica dr. Milica Antić Gaber in raziskovalec z Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jure Skubic. Pred mikrofon ju je povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.

Svetovalni servis Krčne žile

Vensko popuščanje je pogosto obolenje, na nastanek pa najbolj vplivajo dednost, starost in hormonsko stanje. Kako lahko obolenje omilimo, kakšna operativna zdravljenja so na voljo, komu jih odsvetujejo in zakaj? Tudi o pooperativnem okrevanju – kako je z bolečino, koliko hoje je priporočljivo in kako je z nošenjem kompresijskih nogavic po operaciji? Svetovalni servis o krčnih žilah v sredo ob pol devetih s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Lokalni čas Od Čedada do Opatije z vmesnimi postanki

S Sabrino Mulec smo v Lokalnem času kolesarili čez tri države, se družili s ponudniki z Zelenega krasa in Hrvaške, hodili po poti pesnika slovenske moderne, ki se je rodil na Premu, in praskali pirhe.

Svetovalni servis Načrtovanje zelenjavnega vrta in postavitev visoke grede

Kako zasnovati vrt, ki bo funkcionalen, tudi če je majhen ali njegova lega ni povsem sončna? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem ob pol devetih. Zanimala nas bo premišljena razporeditev rastlin in kako vrtnariti ekološko. Z gostjo Jernejo Jošar, agronomko in avtorico knjig o vrtnarjenju, se bomo pogovarjali tudi o prednostih in slabostih vse bolj priljubljenih visokih gred.

Pod pokrovko "Pri koprivah pečejo žgalni laski, ki prebodejo našo kožo"

Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.

Svetovalni servis Darovanje organov

V preteklem letu je v Sloveniji 47 ljudi po smrti darovalo svoje organe. To Slovenijo uvršča na 4. mesto med državami Eurotransplanta glede na darovalce na milijon prebivalcev. Največ je bilo darovanih ledvic, sledijo jetra, srce in pljuča. Povprečna starost darovalcev ob smrti je bila 58 let. Več nam bo lahko v torkovem Svetovalnem servisu povedal Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant.

Več

Dogodki in odmevi Začela se je sanacija po močnem vetru

V krajih, kjer je v preteklih dneh divjal silovit veter, se je začela najnujnejša sanacija poškodovanih objektov. Med najbolj prizadetimi kraji je občina Žirovnica, kjer je poškodovanih 60 odstotkov objektov. Na Gorenjskem si je posledice divjanja vetra dopoldne ogledal premier Robert Golob, ki je zagotovil, da nihče ne bo ostal sam. V oddaji tudi o tem: - V sredo nov krog pogovorov o oblikovanju koalicije, včerajšnji brez preboja - Izrael napoveduje okrepitev napadov na tarče v Iranu; v vojno so se vključili tudi jemenski hutijevci - Na ekipni tekmi skakalcev v Planici slavili Avstrijci, Slovenci peti

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Po vetrolomih v zadnjih dveh dneh danes čas za odpravljanje posledic.

Noč je prinesla nekoliko olajšanja za prebivalce območij, kjer je v minulih dneh pihal močan severni veter. Začenja se sanacija škode, ki je ponekod velika. Službe elektrodistributerjev bodo skušale odpraviti zadnje napake in zagotoviti elektriko vsem odjemalcem. V oddaji tudi: - Združene države napovedujejo končanje vojne v Iranu v nekaj tednih. - V Kranju s podelitvijo stanovskih nagrad dvignili zastor Tedna slovenske drame. - V razprodani Planici danes prvič tekma skakalk.

Zrcalo dneva Nika Prevc na planiški letalnici podrla svetovni rekord

Dan so zaznamovali veličastni nastopi na smučarskih poletih v Planici. Po zmagi Domna Prevca v moški konkurenci, s katero je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku, je razlog za veselje dodala še Nika Prevc in na uradnem treningu z dolžino 242 metrov in pol postavila nov svetovni rekord v ženski konkurenci.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Dogodki in odmevi Tudi danes močan veter povzroča številne težave; predvidoma zvečer umiritev

Uničujoč veter se bo predvidoma nekoliko umiril ponoči, a bo še vedno močan. Pripadniki pristojnih služb se pri odpravljanju posledic osredotočajo na zagotavljanje osnovnih življenjskih razmer, pojasnjuje poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki dodaja, da prekrivanje strehe ni delo interventnih služb. Druge teme: - Prvi povolilni sestanek peterice strank od sedmih, ki so se uvrstile v parlament, pričakovano ni prinesel odgovora o sestavljanju koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala vse stranke, naj sestankujejo vsak dan, saj si zaradi razmer v svetu želi čimprejšnjega oblikovanja vlade. Ob seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske pa je pozdravila napredek in pozvala k dodatnim prizadevanjem. - Ob nadaljevanju iranskih raketnih napadov na Izrael ta napoveduje razširitev svojih napadov na Islamsko republiko. Medtem se vrstijo namigi o pripravah na pogovore med Washingtonom in Teheranom za končanje konflikta. - Potem ko so v Planici preložili prve polete žensk na letalnici bratov Gorišek, je veter odnesel poskusno serijo skakalcev. Ti so posamično tekmo začeli pred pol ure, njihove kolegice bodo trening predvidoma izpeljale med serijama.

Po Sloveniji Mariboski župan na seji mestnega sveta zavrnil razpravo o domnevnem korupcijskem škandalu

Drugi poudarki oddaje: - V Sežano prihaja londonsko visokotehnološko poidjetje, ki napoveduje zaposlitev 700 ljudi. - Največja proračunska naložba v občini Cerkno bo letos obnova zdravstvene postaje. - Varstveno-delovni center Zasavje načrtuje vzpostavitev regionalnega centra za šport invalidov. - Podrobno tudi o ribniškem pasijonu.

Danes do 13:00 Vetrovno vreme najhujše v zadnjih 10 letih

Takšno vremensko dogajanje, kakršnemu smo priče od včeraj, se povprečno zgodi na zgolj 10 let ali še več, je ocenil vremenoslovec Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Njihove merilne postaje so po nižinah namerile sunke hitrosti do 100, v višjih legah pa do 150 kilometrov na uro. Posledice močnega vetra so vidne v gozdovih, na stavbah, v prometu in dobavi elektrike v večjem delu države, zaprli so nekatere šole in vrtce. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi vetra izredne razmere tudi na Hrvaškem - Premier Golob s predsedniki še štirih strank začenja pogajanja o oblikovanju nove koalicije - Donald Trump vztraja, da pogajanja z Iranom napredujejo, a obenem razmišlja o napotitvi dodatnih vojakov na Bližnji vzhod

Ob osmih Luka Lisjak Gabrijelčič: Obdobja popolne Orbanove hegemonije je nedvomno konec

Po 16 letih ima madžarski premier Viktor Orbán na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca. Péter Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga, ki je po razhodu s Fideszom postal eden najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter ostro zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dozdajšnjo smerjo države. O tem v Ob osmih z zgodovinarjem in političnim analitikom, ki že vrsto let živi v Budimpešti, Luko Lisjakom Gabrijelčičem.

Jutranja kronika Močan veter na severu države povzroča velike težave

Močan veter od včeraj povzroča velike težave v severnem delu države, od koder poročajo o odkritih strehah, podrtem drevju in prekinitvah oskrbe z elektriko. Zaradi varnosti bodo zaprte nekatere šole in vrtci na Gorenjskem in Severnem Primorskem. Drugi poudarki oddaje: - Vreme utegne krojiti tudi prvi tekmovalni dan v Planici, organizatorji imajo pripravljenih več scenarijev - Gibanje Svoboda bo s prvaki štirih strank začelo pogovore o oblikovanju nove koalicije - Trump Iranu za deset dni podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine

Več

Srce bije za posel Andraž Krajnc, Caretronic

Gost 42. epizode Srce bije za posel je direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc. Podjetje, ki prodaja zdravstvene rešitve v več kot 50 državah, letos cilja na osem milijonov evrov prihodkov. Caretronic raste in prodira na globalne trge, a doma ostaja pred zaprtimi vrati. Direktor Andraž Kranjc opozarja: javni razpisi so pogosto “že zaključena zgodba”, digitalizacija zdravstva pa zaradi takšnega sistema caplja na mestu. V ozadju pa se že poznajo tudi globalni pritiski – od dražjih komponent zaradi umetne inteligence do negotovosti v dobavnih verigah.

Prvi na maturi Esej 2026: Na klancu Ivana Cankarja z dijaki Ekonomske šole NM

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.

Umetnost možnega Dnevi odločitve – Miran Lesjak, Dnevnik

Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!

ApolloLajka Trisat-S: satelit za avtonomno navigacijo in odpravo k Saturnu ter druge vesoljske zgodbe – Iztok Kramberger, FERI UM/Skylabs

Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.

Evolucija užitka Vrelo rivalstvo je dobesedno moja zgodba. Razen razkritja.

V moškem športu je izjemno malo javno razkritih gejev in biseksualcev.

Prevroča juha Miti in tviti o podnebnih spremembah

V drugi epizodi podkasta Prevroča juha dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Žiga Malek z ljubljanske Biotehniške fakultete odgovarjata na popularne trditve, ki zmanjšujejo pomen globalnega segrevanja. Je ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, v resnici življenju prijazen in je njegov vpliv precenjen? Ali drži, da izbruhi vulkanov v ozračje sprostijo bistveno več toplogrednih plinov kot naš avto na bencin? Tudi o veselem življenju dinozavrov smo kakšno rekli. Podkast, ki naslavlja težavne »orehe« in odprta vprašanja v boju proti podnebnim spremembam izmenično pripravljava Larisa Daugul (MMC) in avtorica tokratne epizode Erna Strniša (Radio Slovenija).

Umetnost možnega Politika in kapital v volilni tekmi

Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.

Srce bije za posel Igor Štemberger, Ilirika

Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.

Prevroča juha Politika, volitve in podnebje

Bo zeleni prehod oziroma ukrepanje v podnebni krizi sploh tema prihajajoče predvolilne kampanje? Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein in politolog Marko Hočevar ugotavljata, da politika zeleni prehod pogosto dojema in komunicira kot breme, ne kot možnost napredka. Zavedanje o resnosti podnebnih sprememb med državljani upada, nezaupanje v ukrepe pa še dodatno krepijo stranke, ki za ceno priljubljenosti sejejo dvome o človeški odgovornosti za segrevanje ozračja. Stranke, ki so zelenemu prehodu načeloma naklonjene, pa so pri sprejemanju odločitev pogosto preveč popustljive in prehitro pripravljene na sklepanje kompromisov.

Umetnost možnega Številke ne lažejo – Janja Božič Marolt, Mediana in Samo Uhan, FDV

Do volitev je še šest tednov, prihodnji teden pa se začenja uradna volilna kampanja. Toda politična vročica je že skoraj na vrhuncu – kot bi bile volitve že prihodnjo nedeljo in ne šele čez dober mesec. Kaj nam ta čas pripovedujejo številke? Raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje javnosti, niso pa volilna napoved, poudarja direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Kljub temu je iz njih mogoče razbrati trende, dodaja Samo Uhan. Na prvih dveh mestih sta se utrdili dve stranki in težko ju bo v naslednjih tednih ogrozila katera od drugih strank. Ni pa nemogoče. Razprava se je razvila v zanimivo polemiko, čeprav se oba strokovnjaka strinjata, da številke ne lažejo…

Prevroča juha Prevroča juha - podkast o podnebnih spremembah

Podkast, ki skuša globalnemu segrevanju vrniti pozornost javnosti in osvetliti odprta vprašanja in pomisleke glede boja proti podnebnim spremembam.

Več

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Poskočni muzikanti – repriza

Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

V Godbah z zgodbo nekaj pop rock uspešnic, ki smo jih radi poslušali v 80. letih prejšnjega stoletja. Izvajali jih bodo junaki tistega časa, med katerimi so tudi tisti, ki še vedno nastopajo. Med drugim poslušamo skupine Bon Jovi, Simple Minds, Guns and Roses in Duran Duran, ki bodo julija letos nastopili nam najbližje: 7. julija v Veroni in 11. julija v Vili Manin v bližini Udin.

41 stopinj vročine Lojze Krajnčan: štiri desetletja z Big Bandom RTV Slovenija

Oddaja je posvečena pozavnistu, skladatelju in dirigentu Lojzetu Krajnčanu, ki po štirih desetletjih dela v nacionalnem jazzovskem orkestru odhaja v zaslužen pokoj. Z Lojzetom Krajnčanom se je pogovarjala Alja Kramar.

Prva vrsta Kavč festival - Elsdeer

Prva vrsta na Kavč festivalu in živo v studiu 13 nastopa Elsdeer, oziroma Denise Dombrowski. Glasbenica, ki živi in deluje v Berlinu, ampak navdušuje poslušalstvo po celem svetu. Elsdeer s svojo glasbo pripoveduje iskrene zgodbe o hrepenenju, povezovanju, odkrivanju in predvsem o življenju.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi V ritmu Istre: Zingelca in Katice

Tokrat se podajamo v glasbeno pestrost Istre. Prisluhnimo posnetku koncerta, ki je nastal v sklopu oddaje Glasbeni abonma v studiu Hendrix Radia Koper januarja letos. V oddaji so gostovali: Zingelca, Katice in bobnar Sergeje Ranđelovič - Ranđo. Zingelca sta Marino Kranjac in Mark Varljen, ki z violino, bajsom in trieštino oživljata istrsko glasbeno zapuščino. Njuna glasba izhaja iz spoštovanja do izročila, obenem pa jo zaznamuje tudi prepoznaven avtorski pečat. Katice so vokalna skupina, ki stremi k raziskovanju ljudskega petja in ustvarjanju novih, avtorskih pristopov k tradiciji. Repertoar sega od pristnih ljudskih pesmi do izvirnih skladb, ki se naslanjajo na bogato dediščino različnih slovenskih pokrajin.

Etnofonija Souad Massi: Zagate

V nocojšnji Etnofoniji se posvečamo v Franciji živeči alžirski pevki Souad Massi, ki na odličnem novem albumu Zagate v produkciji angleškega producenta Justina Adamsa postreže s svojo prepoznavno kombinacijo alžirskih in drugih tradicionalnih idiomov s kantavtorstvom in rockom.

Čestitke in pozdravi 22.03.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Nathan Williams & The Zydeco Cha-Chas na koncertu za Radio Slovenija

V glasbi Nathana Williamsa in njegove skupine The Zydeco Cha-Chas se bluesovsko obarvani zvoki zydeca jugozahodne Louisiane prepletajo s plesnimi ritmi rhythm & bluesa. Nathan Williams je v zgodnji mladosti s svojo harmoniko preživel dolge ure ob ploščah skupine Isley Brothers in Stevieja Wonderja. Enako močan vpliv so imeli nanj tudi ljudski napevi cajuna, ki jih je preigraval njegov stric. Ker se je Nathan že zgodaj izkazal kot obetaven glasbenik, ga je starejši brat Sid seznanil z našim žal že pokojnim koncertnim znancem Stanleyjem Duralom, vodjo skupine Buckwheat Zydeco. Dural ga je naučil prvih harmonikarskih zvijač. Ko je ustanovil svojo skupino Zydeco Cha Chas - ime je dobila po inštrumentalni skladbi Cliftona Chenierja - je Nathan Williams začel redno nastopati v bratovem klubu El Sid O’s, ki je slovel daleč naokoli po svojih razburljivih štiriurnih koncertih. Nathan je tako s svojo skupino Zydeco Cha Chas posnel prvo ploščo »Zydeco Live« za založbo El Sid O’s. Album prinaša koncertne posnetke iz kluba Richard’s Club iz Lawtella v Louisiani, na njej pa gostuje tudi pionir zydeca Boozoo Chavis. Nadobudni Nathan je leta 1989 podpisal snemalno pogodbo z založbo Rounder, ki je še istega leta izdala prvo studijsko ploščo »Rock Steady«. Naslovno skladbo v ritmu reggaeja je napisal izvajalec rhythm & bluesa Paul Kelly in je postala uspešnica po vsej Louisiani. Prvi znaki Williamsovega uspeha zunaj domače dežele so se pokazali po osemdnevnem ciklu nastopov v newyorškem klubu Tramps. Nastope so odlično ocenila občila, kot so The New York Times, The New York Post in Cashbox. Zdaj boste slišali Nathana Williamsa in njegovo skupino The Zydeco Cha Chas na posnetku koncerta iz Nove Gorice. Snemalec je bil Miran Kazafura, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam prijetno poslušanje!

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Nova vinilna plošča septeta Andreja Topliška – Slovenska harmonika

Tokrat vam v oddaji predstavljamo vinilno ploščo z naslovom Slovenska harmonika. Dvanajst novih skladb, ki so vse avtorsko delo (glasbo je napisal Andrej Toplišek, besedila pa Damijan Pasarič), je dobrodošla novost na področju narodno-zabavne glasbe. Marsikatera skladba z vinilne izdaje ni čisto konvencionalnega značaja, je pa dobrodošlo raziskovanje, kam bi lahko tovrstna glasba šla v današnjem in prihodnjem času. V pogovoru z glasbenim urednikom Tomažem Gučkom je spregovoril avtor skladb ter vodja istoimenskega septeta Andrej Toplišek. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Skladbe, nagrajene z oskarjem

V noči s 15. na 16. marec so v Hollywoodu že 98-ič podelili najprestižnejše filmske nagrade oskar, ki jih od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. Oskarje podeljujejo v več kategorijah in od leta 1934 tudi za skladbo, napisano posebej za film. Nagrado prejmeta avtor glasbe in avtor besedila. V Godbah z zgodbo se bomo spomnili nekaterih starejših zmagovalnih skladb, pa tudi letošnje zmagovalne pop skladbe Golden iz animiranega filma K Pop Demon Hunters.

41 stopinj vročine Jože Privšek

Oddajo posvečamo Jožetu Privšku. Poslušamo skladbe: Jože Privšek: Rožnik – solist: saksofonist Andy Arnol Jože Privšek: H. T. 1967 – solisti: trobentača Mojmir Sepe in Urban Koder, saksofonisti Dušan Veble, Albert Podgornik in Ati Soss, pozavnista Franci Puhar in Mišo Trtnik, bobnar Franc Jagodic Jože Privšek. Križanke 71 – solista: pianist Silvo Stingl in saksofonist Ati Soss Jože Privšek: That's for Ending – solist: pianist Silvo Stingl

Več

Hudo! Mednaroden UNESCO projekt Veter miru

Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi iz OŠ Ribnica, ki so sodelovali v mednarodnem UNESCO projektu Veter miru. Projekt daje glas otrokom iz petintridesetih držav na petih celinah, ki želijo spregovoriti o svoji prihodnosti, saj opažajo, da svet drvi v napačno smer. Osrednji simbol projekta je zbirka sedmih potujočih zvezkov, ki so potovali iz ene države v drugo. V njih so mladi ustvarili pisna in likovna sporočila, namenjena svetovnim voditeljem – kot poziv k odgovornemu oblikovanju njihove prihodnosti.

Kulturomat Marčevski Knjigomat

Mesec marec mineva v znamenju svetovnega dneva poezije in prvega nacionalnega dneva branja, ki smo se ju spomnili tudi v tokratni oddaji Knjigomat. Ta vam, dragi mladi poslušalci in mladi bralci, ponuja številne sveže spomladanske knjižne naslove. Z nekaterimi se boste lahko podali v pravljične in domišljijske svetove, spet drugi pa vam bodo ponudili globlji razmislek o sodobnem svetu in njegovih izzivih, ki so postali del našega vsakdana. Skupaj se bomo podali med knjižne platnice slikanic, romanov in risoromanov založb Miš, Malinc in Grafenauer.

Hudo športni Ples ob drogu

Ples ob drogu združuje prvine gimnastike in plesa. Elementi in triki se izvajajo s pomočjo vertikalnega droga. Pri tem športu sta bistveni predvsem gibčnost in moč, ki pa ju osvojimo z rednimi treningi. Evelina Zazvonil in Ema Zalaznik sta plesalki, športnici in tekmovalki. Skupaj z mentorico Majo Pirc sta nam v tokratni rubriki predstavili to športno in umetniško disciplino, za katero si prizadevajo, da bo kmalu postala tudi del olimpijskih disciplin.

Radijski ringaraja Na obisku v Mavrični sobi

Z radijskim mikrofonom smo obiskali otroke, ki v vrtcu Vrhnika obiskujejo Mavrično sobo. Zelo zgovorni so bili, povedali so veliko stvari o tem, kaj vse počnejo v Mavrični sobi, kot se imenuje njihova igralnica. Tudi to, da ob njihovem vrtcu stoji kokošnjak, poleg še kar nekaj drugih stvari, pa so nam predstavili zanimive fizikalne poskuse, ki so jih izvajali pred kratkim.

Lahko noč, otroci! Trgovina izgovorov

Kako je Lenki šlo od rok prodajanje izgovorov … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Alenka Selčan. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci! Strahopetnost

Hrast in kostanj se odpravljata na potovanje. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Gymnasium Mladi ustvarjalci s Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

»Zvončki in trobentice, mačice, vijolice …« Pomlad je prišla v naše kraje, zato smo v studio povabili dijake s Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in njihovo profesorico Ano Sotošek, ki so nam povedali več o tem, kako v tem času poskrbimo za naš vrt in tudi sobne rastline. Ker pri nas 25. marca obeležujemo materinski dan, nas je zanimala tudi simbolika rož in pomen njihovih barv, povedali pa so tudi, kako pomembna se jim zdi skrb za naše okolje.

Lahko noč, otroci! Kam potuje cesta

Od mame k mami … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Predavanje v hiši moža Polža

Mame so na svetu zato, da jih imamo radi … Pripoveduje: Alja Tkačev. Napisala: Blanka Dovjak Matković. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Zelo Z Zgodba

Kdo je prijatelj? Nekdo, ki mu zaupaš. Z njim se zabavaš. In sanjaš … Pripoveduje: Gašper Jarni. Napisala: Alenka Kramer. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Lahko noč, otroci! O jokavem jazbecu

Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Več

Slovencem po svetu Mladi slovenski rojaki iz Bosne in Hercegovine obiskali Planico

V oddaji vas seznanjamo z obiskom več kot 50 - ih učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki so ob začetku planiškega praznika obiskali tudi dolino pod Poncami in si ogledali kvalifikacijske smučarske polete na velikanki bratov Gorišek. Predstavljamo tudi novo publikacijo s področja slovenskih migracij z naslovom Sledi Prekmurja čez ocean avtorice Klaudije Sedar, s pisateljico Brino Svit, ki že več kot štiri desetletja biva v Parizu, pa je beseda tekla o literarnem ustvarjanju in utripu v francoski prestolnici ter doživljanju slovenskega Krasa.

Sotočja + Števerjan: od Cankarja do festivala narodnozabavne glasbe

Začetki delovanja slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej segajo v leto 1954, ko je bilo ustanovljeno Katoliško prosveto društvo, leta 1969 pa so mu dodali še imel goriškega nadškofa. Istega leta so začeli izdajati Števerjanski vestnik, dve leti pozneje pa so organizirali festival narodnozabavne glasbe, ki velja za drugi najstarejši tovrstni festival v Sloveniji. Ponosni so tudi na svojo dramsko družino, ki redno sodeluje na gledaliških festivalih v matični državi, na otroško in mladinsko gledališko skupino ter na mešani in otroški pevski zbor, z bogato zgodovino. Ena osrednjih prireditev pa je zagotovo prav festival narodnozabavne glasbe, ki bo letos že 54. V priprave so vključeni vsi in iz leta v leto raste, pravijo člani društva. V čem je čar festivala?

Naše poti Povezani s kulturo: nove možnosti za romske skupnosti

Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom, vrednim pol milijona evrov, želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z dejavnostmi začeli januarja. Mi smo obiskali pet društev, in to v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, ter preverili, na katerem področju kulture bodo usposabljali udeležence. Kako kakovostna bo izvedba programov in vprašanje časa, saj večina zaposlenih na programih ne poseduje niti formalne izobrazbe s področja kulture niti ostalih primerljivih kompetenc za poučevanje udeležencev. Zato smo se z vprašanjem, kako bodo spremljali kakovost same izvedbe prijavljenih in odobrenih programov, obrnili še na kulturno ministrstvo.

Sotočja Slovenščina živi: od Dunaja prek Porabja do Števerjana

Slovenci, ki živijo na Dunaju, si že vrsto let prizadevajo za uvedbo dvojezičnega pouka oziroma slovensko šolo in zdaj obstajajo realne možnosti za uresničitev tega projekta pod okriljem šole Komensky. "Tako daleč, kot smo zdaj, še nismo bili," pravi Herbert Seher iz Slovenskega inštituta na Dunaju. K ohranitvi slovenščine na avstrijskem Koroškem pomembno prispeva tudi tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, ki praznuje 100 let in velja za najstarejši tednik v slovenščini.

Slovencem po svetu Marcelo Brula: »Škofjeloški pasijon sem želel režirati že v Argentini«

V tokratni oddaji več o zanimivi življenjski zgodbi režiserja letošnjih uprizoritev Škofjeloškega pasijona Marcela Brule, ki se je - po rojstvu in vsestranskem ustvarjanju v Argentini - z družino pred nekaj leti preselil v Slovenijo. V oddaji podrobneje tudi o raziskovanju zgodovine migracij Primorcev v prvi polovici 20. stoletja ter o kulturni prireditvi ob začetku pomladi in o velikem zanimanju za študij v Sloveniji med člani slovenske skupnosti v Novem Sadu.

Sami naši Edvin Dervišević o izkušnji evakuacije z Bližnjega vzhoda

V oddaji Sami naši Edvin Dervišević govori o evakuaciji iz Dohe, v kateri se je znašel sredi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu. Prisluhnite tudi reportaži s protesta ob mednarodnem dnevu žensk v Ljubljani, kjer so udeleženci opozorili na položaj žensk, delavske pravice in družbene konflikte današnjega časa. Za konec pa bomo prisluhnili dvema migracijskima zgodbama Makedonk različnih generacij, ki pokažeta, kako se je izkušnja prihoda v Slovenijo spremenila od časa Jugoslavije do danes.

Naše poti Doroteja Horvat: Že od nekdaj sem želela postati policistka, danes so se mi sanje uresničile.

Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.

Sotočja Od Benečije prek Pliberka do Porabja: zgodbe o vztrajnosti Slovencev onstran meje

Maja bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je bil za tam živeče Slovence prelomen trenutek. Takrat so se namreč zavedeli, da se morajo tudi formalno organizirati. Potres je pomenil neke vrste preporod, se spominja beneška pesnica Marina Černetič, naša tokratna sogovornica. O izzivih, s katerimi se soočajo koroški slovenski kmetovalci, pripoveduje predsednik Zadruge Market Pliberk Štefan Domej, član Skupnosti južnokoroških kmetov in kmetic, svetnik v koroški Kmetijski zbornici. Posvetimo se kamišibaju, s katerim so koroškimi Slovenci nadgradili svojo bogato gledališko dejavnost. Odpravimo pa se tudi v Monošter, kjer bodo letos začeli z obnovo restavracije in recepcije hotela Lipa, enega od središč porabskih Slovencev. Pridružite se nam!

Slovencem po svetu David Gojo ZDA: »Podatki so v Silicijevi dolini vroča tema«

Svojo zgodbo Slovenca po svetu predstavlja Kranjčan David Gojo, ki se je pred leti ustalil v Združenih državah Amerike, kjer deluje na področju podatkovnega inženiringa, ustavljamo se pri rojakih v Berlinu, kjer se učenci slovenskega dopolnilnega pouka s spustom osvetljenih ladjic po reki Spree in kulturnim programom, pripravljajo na zaznamovanje Gregorjevega, podajamo se tudi na Švedsko, kjer rojaki spomladansko dejavnost začenjajo z občnim zborom Slovenske zveze, seznanjamo pa vas tudi z bližnjimi kariernimi dnevi društva VTIS - V tujini izobraženih Slovencev.

Naše poti Projekt DROM prinaša nove dejavnosti, Romi še vedno brez elektrike v Gazicah

V Krškem in Brežicah je zaživel štiriletni projekt večnamenskega romskega centra Drom, ki v okolje prinaša predvsem dejavnosti za boljše vključevanje Romov v družbo. Nekateri Romi si bolj kot dodatnih dejavnosti želijo predvsem zagotovitve osnovne življenjske potrebščine: elektrike. Oddaja Naše poti v svojih vrstah pozdravlja nove okrepitve. Danes vam predstavljamo Saro Brizani, ki bo skrbela za glasbeno podobo oddaje. Z njenim prvim izborom se bomo srečali že nocoj.

Sotočja Glasovi žensk in druge zgodbe iz zamejstva: od glasbe in literature do jezika in infrastrukture

»Ko glas žensk postane zgodba« je bil naslov tokratnega koncerta Koroška poje, posvečenega ustvarjalkam v glasbi. Nekaj njihovih glasov in zgodb lahko slišite v tokratni oddaji. Pomemben glas je koroška Slovenka Olga Voglauer, že drugi mandat poslanka v avstrijskem državnem zboru. V prvem je bila poslanka strank vladne koalicije, zdaj je v opoziciji. Kako ji ustreza spremenjena vloga pa tudi, kakšen je odnos avstrijske vlade do manjšin? Ustavimo se na srednji šoli v Pliberku in preverimo, kako potekajo priprave na pilotno uvedbo dvojezičnega pouka. V Tržaškem knjižnem središču se pridružimo praznovanju prvega nacionalnega dneva branja. Odpravimo se tudi na Gornji Senik, kjer je nedavno obilno sneženje poškodovalo električno omrežje in povzročilo prebivalcem obilo težav. Nekateri so bili brez elektrike skoraj dva tedna. Kako so se znašli? Prisluhnite!

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Dogodki in odmevi Začela se je sanacija po močnem vetru

V krajih, kjer je v preteklih dneh divjal silovit veter, se je začela najnujnejša sanacija poškodovanih objektov. Med najbolj prizadetimi kraji je občina Žirovnica, kjer je poškodovanih 60 odstotkov objektov. Na Gorenjskem si je posledice divjanja vetra dopoldne ogledal premier Robert Golob, ki je zagotovil, da nihče ne bo ostal sam. V oddaji tudi o tem: - V sredo nov krog pogovorov o oblikovanju koalicije, včerajšnji brez preboja - Izrael napoveduje okrepitev napadov na tarče v Iranu; v vojno so se vključili tudi jemenski hutijevci - Na ekipni tekmi skakalcev v Planici slavili Avstrijci, Slovenci peti

Sobotno branje Ana Makuc: Švercam lubenice

Ana Makuc, pesnica, prevajalka in aktivistka, doktorica ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, je leta 2016 za svoj pesniški prvenec z naslovom Ljubica Rolanda Barthesa prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Takrat so v obrazložitvi zapisali, da gre za prelomno delo: za kakovostno, premišljeno poezijo brez zdrsov, za poezijo, ki premika družbene konvencije, predsodke in stereotipe in kaže drugačen pogled na družbeno stvarnost, za poezijo, ki subvertira stare patriarhalne vzorce in opolnomoči družbeno šibkejše in zatirane, gre za feministično poezijo, ki se zaveda ženskih moči, ustvarjalnih, družbenih in seksualnih. Avtoričina druga pesniška zbirka z naslovom Švercam lubenice pa, kot je v spremni besedi zapisala Barbara Korun, prepričljivo kaže na kontinuirano umetniško moč avtorice. Ano Makuc je pred mikrofon povabila vodititeljica oddaje Tita Mayer.

Razkošje v glavi Dr. Maja Simoneti - Uspešno prostorsko načrtovanje zahteva čas

V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Na današnji dan 28. marec 2026

Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika, antropologinja v Latinski Ameriki, naš prvi televizijski kuhar.

Hudo! Mednaroden UNESCO projekt Veter miru

Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi iz OŠ Ribnica, ki so sodelovali v mednarodnem UNESCO projektu Veter miru. Projekt daje glas otrokom iz petintridesetih držav na petih celinah, ki želijo spregovoriti o svoji prihodnosti, saj opažajo, da svet drvi v napačno smer. Osrednji simbol projekta je zbirka sedmih potujočih zvezkov, ki so potovali iz ene države v drugo. V njih so mladi ustvarili pisna in likovna sporočila, namenjena svetovnim voditeljem – kot poziv k odgovornemu oblikovanju njihove prihodnosti.

Kulturomat Marčevski Knjigomat

Mesec marec mineva v znamenju svetovnega dneva poezije in prvega nacionalnega dneva branja, ki smo se ju spomnili tudi v tokratni oddaji Knjigomat. Ta vam, dragi mladi poslušalci in mladi bralci, ponuja številne sveže spomladanske knjižne naslove. Z nekaterimi se boste lahko podali v pravljične in domišljijske svetove, spet drugi pa vam bodo ponudili globlji razmislek o sodobnem svetu in njegovih izzivih, ki so postali del našega vsakdana. Skupaj se bomo podali med knjižne platnice slikanic, romanov in risoromanov založb Miš, Malinc in Grafenauer.

Hudo športni Ples ob drogu

Ples ob drogu združuje prvine gimnastike in plesa. Elementi in triki se izvajajo s pomočjo vertikalnega droga. Pri tem športu sta bistveni predvsem gibčnost in moč, ki pa ju osvojimo z rednimi treningi. Evelina Zazvonil in Ema Zalaznik sta plesalki, športnici in tekmovalki. Skupaj z mentorico Majo Pirc sta nam v tokratni rubriki predstavili to športno in umetniško disciplino, za katero si prizadevajo, da bo kmalu postala tudi del olimpijskih disciplin.

Radijski ringaraja Na obisku v Mavrični sobi

Z radijskim mikrofonom smo obiskali otroke, ki v vrtcu Vrhnika obiskujejo Mavrično sobo. Zelo zgovorni so bili, povedali so veliko stvari o tem, kaj vse počnejo v Mavrični sobi, kot se imenuje njihova igralnica. Tudi to, da ob njihovem vrtcu stoji kokošnjak, poleg še kar nekaj drugih stvari, pa so nam predstavili zanimive fizikalne poskuse, ki so jih izvajali pred kratkim.

KiKs Printamo ali tiskamo? Skrolamo ali se premikamo gor in dol po zaslonu?

Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.