Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Naši umetniki pred mikrofonom Tina Vrbnjak: Pri avtorskih projektih te tema sama najde

Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa z režiserjem Luko Marcenom. Tudi o tem se pogovarja s Tadejo Krečič.

Podobe znanja Peter Peer: Pri biometričnih sistemih se z globokimi ponaredki zgodba šele začne

Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.

Zborovski panoptikum Caritas abundat in omnia/Ljubezen preplavlja vse

Caritas abundat in omnia/Ljubezen preplavlja vse je naslov nove zgoščenke Dekliškega zbora sv. Stanislava. Vsebini in ozadju nastanka zgoščenke, posvečene predvsem glasbi sv. Hildegarde Bingenske, se posvečamo v tokratni oddaji. Gostje so: dirigentka Helena Fojkar Zupančič, dr. Katarina Šter, strokovnjakinja in raziskovalka koralnih tradicij od srednjega veka do danes, in Neža Penko, pevka Dekliškega zbora sv. Stanislava.

Likovni odmevi Silvester Plotajs Sicoe: Barva me je zastrupila, načrtno se ukvarjam z njeno magijo

V Mestni galeriji Ljubljana se z do zdaj najobsežnejšo pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Naslov Kako sanjati nazaj? nam da na več načinov misliti: naprej, nazaj, v vse smeri – kajti njegov opus po eni strani deluje, kot da ne spreminja kaj dosti svojega sicer izrazito prepoznavnega obraza – ko človek vidi njegovo sliko, reče, ja, to je Sicoe. Ampak argument slikarja je lahko, da se invencija odvija bolj subtilno. Poleg tega motiv ni vedno enak, včasih je slikal več ljudi iz popularne kulture, potem so prišli vtisi iz otroštva. Nekaj se torej spreminja, a v različne smeri, ne le premočrtno. Njegove podobe na po večini velikih platnih delujejo že, če jih ošvrknemo s pogledom, sicer pa so tudi polne simbolike in humorja. Osnovni element je barva, živa, žareča, ki ga je, kot pravi, zastrupila, načrtno se ukvarja z njeno magijo. Prepleta različne principe, na primer čiste barvne ploskve sopostavlja vzorčnemu slojenju, polivanju, ali pa ostro zamejene oblike obda z mehkimi, kot bi jih napršil. Človeške figure, sove, rastline so lahko v na videz kubistični maniri ali pa jih s senco modelira in jim da vsaj delno realističen volumen. Podlage so kdaj gladke, kdaj reliefne. Sicoe, neoekspresionist in punkovski kubist, se ne ustraši, ko na plan stopijo otroška igrivost, eksplozivnost in neke vrste totalnost. Ker med drugim piše poezijo, likovni jezik prepleta z literarnim.

Oddaljeni zvočni svetovi Thule, Grenlandija

V tokratnih Oddaljenih zvočnih svetovih bomo predstavili glasbo Inuitov s severnega dela Grenlandije oziroma z območja Thule.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 11/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Aktualno

Ars aktualno Komedija Kekec proti Kekcu, ali kaj se zgodi, ko Kekec in Bedanec zamenjata vlogi

Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo na velikem odru premierno odigralo komedijo zamenjav Kekec proti Kekcu. Predstava je nastala po besedilu Boštjana Gorenca - Pižame, ki je zgodbo Josipa Vandota prekvasil in pregnetel ter jo postavil v nedoločen čas med takrat in tukaj. Za režijo je poskrbel Matjaž Pograjc, uprizoritev pa dopolnjuje radoživa reggae in ska glasba skupine Elvis Jackson. Ustvarjalni proces je bil po besedah igralske zasedbe zelo hiter in intenziven.

Ars aktualno V Prešernovem gledališču v Kranju začenjajo 56. Teden slovenske drame

Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici. Blizu njenim so tudi besede Zale Dobovšek, selektorice tekmovalnega in spremljevalnega programa predstav, ki poudarja, da je ''skupna lastnost izbranih uprizoritev pojem odgovornosti; odgovornosti, ki jih te uprizoritve dajejo v prvi vrsti občinstvu, gledališki javnosti in nenazadnje širši javnosti.'' Odgovornost je prevzelo tudi Prešernovo gledališče, ki bo festival odprlo s krstno uprizoritvijo besedila Tekst telesa, Anje Novak – Anjute, ki je zanj pred tremi leti prejela Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo.

Ars aktualno V Slovenski kinoteki bo med 2. in 4. aprilom potekal 26. Festival neodvisnega filma

V Ljubljani se v četrtek začenja Festival neodvisnega filma. Tudi letos v ospredje postavlja plast filmske ustvarjalnosti, ki nastaja zunaj ustaljenih produkcijskih in estetskih okvirov. Festival, ki med 2. in 4. aprilom poteka v Slovenski kinoteki, prinaša več programov kratkih filmov – od igranih, tudi žanrskih, in dokumentarnih do izrazito eksperimentalnih, ki posegajo po humorju, absurdu in družbeni kritiki, pa tudi intimnih zgodbah in raziskovanju filmskega jezika. Tina Poglajen se je z vodjo festivala Matjažem Šmalcem pogovarjala o tem, kakšne poetike in teme odpirajo letošnji filmi ter kakšno mesto ima neodvisna produkcija v domači kinematografiji danes.

Ars aktualno Med izstopajočimi filmi Festivala avstrijskega filma Diagonala 2026 sta Rose Markusa Schleinzerja in Še neznani dnevi Jole Wieczorek

V Gradcu se je 23. marca zaključil 29. Festival avstrijskega filma Diagonala, na katerem so prvič sodelovali s Festivalom slovenskega filma – v programu Portorož sreča Gradec so tako prikazali film Skriti ljudje Mihe Hočevarja. Eden od vrhuncev letošnjega festivala je bil otvoritveni film Rose režiserja Markusa Schleinzerja. Črno-bel film, postavljen v 17. stoletje v nemško protestantsko vasico, je glavni igralki Sandri Hüller na festivalu Berlinale prinesel nagrado za najboljšo žensko vlogo, na Diagonali pa so film nagradili za scenarij in filmsko glasbo. Med dokumentarnimi deli pa je izstopal film Jole Wieczorek Die noch unbekannten Tage (Še neznani dnevi), v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine iz Poljske v Avstrijo konec 80.let.

Ars aktualno Koncert dua Bogataj v Komornem studiu

Prispevek o koncertu violončelistke Maruše Turjak Bogataj in violinista Matjaža Bogataja v Komornem studiu

Ars aktualno Ivo Mršnik - Esenca

V času, ko umetnost pogosto meri svojo vrednost po vidnosti, Mršnik dokazuje, da njena moč še vedno tiči v zbranosti – v tišini, iz katere nastane črta, je zapisala Petja Grafenauer, kustosinja pregledne razstave Iva Mršnika. Umetnik, rojen leta 1939, je prepoznaven po nemirnih, zgoščujočih se linijah, ki razgrajujejo podobo in odpirajo prostor eksistencialističnih, intimnih občutij. Predstavitev njegovih del se razteza na kar treh prizoriščih v Ljubljani: v Galeriji DLUL, Galeriji ZDSLU in tamkajšnji videogaleriji Klet.

Ars aktualno Film Skriti ljudje Mihe Hočevarja na festivalu Diagonala

V Gradcu do ponedeljka poteka 29. izdaja festivala avstrijskega filma Diagonala, ki vse skupaj ponuja na ogled 149 del, od tega jih je 82 v tekmovalnem programu, bogat je kot vedno tudi spremljevalni program. V okviru novega sodelovanja med Festivalom slovenskega filma in Festivalom avstrijskega filma, sekcije, poimenovane Portorož sreča Gradec, bodo v ponedeljek prikazali komično dramo Skriti ljudje Mihe Hočevarja.

Ars aktualno Kdor ne skače Borisa Petkoviča premierno na Festivalu dokumentarnega filma

Eden izmed slovenskih filmov na Festivalu dokumentarnega filma je bil tudi Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča. To je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom. Ob osebni zgodbi avtorja, ki je iz Bosne prišel v Slovenijo, film razkriva, kako so športni uspehi postali temelj narodne samozavesti, večinoma kot nasprotje Jugoslovanski identiteti.

Ars aktualno Marek Torčik - Razpad na spomine

»Kako bi sploh lahko pozabil, ne da bi pri tem izgubil del sebe?« se v romanu Razpad na spomine vprašuje češki pesnik, pisatelj in publicist Marek Torčik. V svojem romanesknem prvencu se vrača v težko otroštvo, zaznamovano z nasiljem, revščino in alkoholizmom ter odnosom z mamo samohranilko, ki se ni zmožna soočiti s sinovo homoseksualnostjo. V ospredju je tema spomina, ki razkraja in hkrati oblikuje fragmentarno pripoved. Pogovor z avtorjem je nastal ob njegovem gostovanju na festivalu Fabula.

Ars aktualno 17. Grošljev simpozij s temo Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne

17. Grošljev simpozij poteka v organizaciji Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Društva za antične in humanistične študije. Razloge za izbor letošnje teme: »Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne« je povzela ena od začetnih organizatoric, docentka z Univerze v Ljubljani, dr. Nada Grošelj, ki jo je v studio povabil Goran Tenze.

Ars aktualno Festival dokumentarnega filma v Solunu: Vprašajte E. Jean, Tirrenica

V grškem Solunu poteka festival dokumentarnega filma, eden največjih v regiji. Tam je bila Petra Meterc, ki je med pred mikrofon povabila uveljavljeno ameriško režiserko Ivy Meeropol, ki je posnela film Vprašajte E. Jean in italijanskega režiserja Rosaria Minervinija, ki se je na festivalu predstavil v svojim prvencem z naslovom Tirrenica.

Ocene

Ocene

2439 epizod

Jonathan Spector: Eureka

1 min

Čarovnik iz Kremlja

5 min

Mlade matere

3 min

Ajda Bračič: Kresničevje

4 min

Maruša Mugerli Lavrenčič: Od daleč

8 min

Sanja Pregl: Tečaj poslušnosti

7 min

Kultura

Kulturna panorama Stanovske nagrade na Tednu slovenske drame, gostovanji Dariana Leaderja in Davida Sima, retrospektivna razstava Esenca Iva Mršnika …

Poročamo o podelitvi stanovskih nagrad na 56. Tednu slovenske drame, pa tudi o dveh gostovanjih: v okviru festivala Fabula je Ljubljano in Maribor obiskal britanski psihoanalitik Darian Leader, prevod svojega dela Mehko mesto pa je predstavljal tudi škotski arhitekt in urbanist David Sima. Pogovarjali pa smo se tudi s slikarjem Ivom Mršnikom ob odprtju njegove retrospektivne razstave Esenca in obiskali še razstavo v italijanskem Rovigu dveh impresionističnih slikarjev – Edgarja Degasa in Federica Zandomeneghija.

Naši umetniki pred mikrofonom Tina Vrbnjak: Pri avtorskih projektih te tema sama najde

Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa z režiserjem Luko Marcenom. Tudi o tem se pogovarja s Tadejo Krečič.

Svet kulture 56. Teden slovenske drame: V času, ko padajo vrednote, je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!

Boštjan Gorenc – Pižama je poskrbel za zamenjavo vlog Kekca in Bedanca, zabavno je ''prekvasil in pregnetel'' Vandotovo zgodbo, in v SNG Nova Gorica se obeta premiera te komedije zamenjav. Ameriška satira ''Eureka'', prva slovenska uprizoritev igre dramatika Jonathana Spectorja, s katero SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono na Malem odru, pa nosi aktualno sporočilo: pod površjem skupnosti, ki se trudi biti izrazito politično korektna in vključevalna, brbota vse nasprotno in le čaka na pravi preizkus, na primer izbruh epidemije mumpsa v šoli. In še 56. Tednu slovenske drame, ki se začenja v Prešernovem gledališču v Kranju, se posvetimo. Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici.

Gremo v kino Vrhunci 29. Diagonale, pred vrati je Festival neodvisnega filma, v kinih gledamo Mlade matere in Čarovnika iz Kremlja

V Gradcu se je v ponedeljek zaključila 29. izdaja Diagonale – Festivala avstrijskega filma. Tam smo se pogovarjali z Markusom Schleinzerjem, režiserjem igranega celovečerca Rose, postavljenega v 17. stoletje, za katerega je Sandra Hüller na Berlinalu prejela nagrado za najboljšo igralko, in z Jolo Wieczorek, avtorico dokumentarca Še neznani dnevi, v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine s Poljske v Avstrijo konec osemdesetih let. Slovenska kinoteka bo prihodnji teden v znamenju 26. Festivala neodvisnega filma. Poglabljamo se v novi film bratov Dardenne Mlade matere in v politični triler o vzponu Vladimirja Putina Čarovnik iz Kremlja režiserja Olivierja Assayasa.

Likovni odmevi Silvester Plotajs Sicoe: Barva me je zastrupila, načrtno se ukvarjam z njeno magijo

V Mestni galeriji Ljubljana se z do zdaj najobsežnejšo pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Naslov Kako sanjati nazaj? nam da na več načinov misliti: naprej, nazaj, v vse smeri – kajti njegov opus po eni strani deluje, kot da ne spreminja kaj dosti svojega sicer izrazito prepoznavnega obraza – ko človek vidi njegovo sliko, reče, ja, to je Sicoe. Ampak argument slikarja je lahko, da se invencija odvija bolj subtilno. Poleg tega motiv ni vedno enak, včasih je slikal več ljudi iz popularne kulture, potem so prišli vtisi iz otroštva. Nekaj se torej spreminja, a v različne smeri, ne le premočrtno. Njegove podobe na po večini velikih platnih delujejo že, če jih ošvrknemo s pogledom, sicer pa so tudi polne simbolike in humorja. Osnovni element je barva, živa, žareča, ki ga je, kot pravi, zastrupila, načrtno se ukvarja z njeno magijo. Prepleta različne principe, na primer čiste barvne ploskve sopostavlja vzorčnemu slojenju, polivanju, ali pa ostro zamejene oblike obda z mehkimi, kot bi jih napršil. Človeške figure, sove, rastline so lahko v na videz kubistični maniri ali pa jih s senco modelira in jim da vsaj delno realističen volumen. Podlage so kdaj gladke, kdaj reliefne. Sicoe, neoekspresionist in punkovski kubist, se ne ustraši, ko na plan stopijo otroška igrivost, eksplozivnost in neke vrste totalnost. Ker med drugim piše poezijo, likovni jezik prepleta z literarnim.

Podobe znanja Peter Peer: Pri biometričnih sistemih se z globokimi ponaredki zgodba šele začne

Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.

Svet kulture niti pred 4.30 niti po 5.00, Duo Bogataj, Neposlušno, Sosedje

Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro niti pred 4.30 niti po 5.00 sodobnega srbskega pisatelja in dramatika Filipa Grujića. V Komornem studiu boste lahko prisluhnili Duu Bogataj, v sklopu koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, pa bo nocoj v Narodnem domu Celje gostoval hrvaški ansambel za staro glasbo Minstrel.

Razgledi in razmisleki Jakuta Alikavazovic: "Roman omogoči, da posije svetloba, da vprašanja lahko dobijo odgovore."

Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.

Izšlo je Alojzija Zupan Sosič: Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec

Dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Leta 2025 je med drugim objavila monografiji Berem pesmi (pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove) in Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec (pri Cankarjevi založbi). S slednjo je dokazala, da je odlična poznavalka ustvarjalnosti Ivana Cankar, in da je Cankar vrhunski pisatelj, vreden časa, zbranosti in branja. V prvem delu monografije analizira Cankarjevo poetiko, njegovo razumevanje nekaterih pomembnih filozofov, predvsem pa argumentirano zavrne stereotipne sodbe o pisatelju in njegovem delu; v drugem pa podrobneje analizira vseh deset (10!) Cankarjevih romanov, tudi njegov nedokončani roman Marta. Več o Cankarju in svoji monografiji pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Svet kulture Mehko mesto in slikarske zgodbe od abstrakcije in impresionizma

Kaj je mehko mesto? Svetovno priznani škotski arhitekt in urbanist David Sim piše o pomenu dostopnosti v mestnem okolju, vnašanju narave in posluhu za podnebne spremembe, prožnosti za spreminjanje namembnosti skozi čas, pa ustvarjanju pogojev za druženje. Njegovo uspešnico Mehko mesto smo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Predstavljamo tudi razstavo "Od Picassa do van Gogha – mojstrovine iz Umetnostnega muzeja v Toledu. Slikarske zgodbe od abstrakcije do impresionizma". Razstava v Muzeju Svete Katarine v Trevisu obširno predstavlja zbirke tega ameriškega muzeja z eksponati, ki nikoli doslej niso zapustili matičnih galerij.

Grafoskop Šola v kulturi

Šole v naravi so pri nas del kolektivne zavesti. Za dobre prakse pa se rado zdi, da so že od nekdaj in za vedno. Pa čeprav seveda ni tako, saj za njimi pogosto stojita jasna in premišljena vizija posameznikov in neutrudno vztrajanje vseh v verigi neke ideje in njenega razvoja skozi čas. Z navdihom in dobrimi izkušnjami Šole v naravi pa zdaj dobivamo še Šolo v kulturi. Gre za tridnevne intenzivne programe kulturno-umetnostne vzgoje za tretjo triado osnovnih šol in srednje šole. Ti povezujejo različne zvrsti umetnosti, omogočajo njeno doživetje in učenje o njej, spoznavanje mest in sodelovanje v umetniških procesih. Vključujejo delavnice, predstave, obiske kulturnih ustanov, pogovore, sprehode, vodene oglede … Šola v kulturi je torej namenjena skupini 20 ali več otrok oziroma mladih s spremljevalci, pedagoškimi delavkami in delavci. Edino pravilo pa je, da se vzgojno-izobraževalni zavodi Šole v kulturi ne morejo udeležiti v svoji statistični regiji, pač pa se morajo na kulturno doživetje in izobraževanje odpraviti v enega od partnerskih mest – Ljubljano, Maribor, Celje, Novo mesto ali Koper. Sogovornici – Alma R. Selimović in Maja Vižin, Zavod Bunker Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2026

Glasba

Sobotni koncert Kvartet Chiaroscuro z glasbo Sweelincka in Beethovna v Londonu

Godalni kvartet Chiaroscuro je 16. februarja letos nastopil v londonski dvorani Wigmore, kjer se je predstavil v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts. Sestavljajo ga violinistki Alina Ibragimova in Charlotte Saluste-Bridoux, violistka Emilie Hörnlund in violončelistka Claire Thirion. Glasbenice so na začetku izvedle Kromatično fantazijo flamskega renesančnega mojstra Jana Pieterszoona Sweelincka, ki jo je za zasedbo godalnega kvarteta pred kratkim transkribirala mlada violinistka Sasha Parker, zatem pa kot osrednje delo sporeda še Beethovnov Godalni kvartet št. 12 v Es-duru, op. 127.

Oddaljeni zvočni svetovi Thule, Grenlandija

V tokratnih Oddaljenih zvočnih svetovih bomo predstavili glasbo Inuitov s severnega dela Grenlandije oziroma z območja Thule.

Zborovski panoptikum Caritas abundat in omnia/Ljubezen preplavlja vse

Caritas abundat in omnia/Ljubezen preplavlja vse je naslov nove zgoščenke Dekliškega zbora sv. Stanislava. Vsebini in ozadju nastanka zgoščenke, posvečene predvsem glasbi sv. Hildegarde Bingenske, se posvečamo v tokratni oddaji. Gostje so: dirigentka Helena Fojkar Zupančič, dr. Katarina Šter, strokovnjakinja in raziskovalka koralnih tradicij od srednjega veka do danes, in Neža Penko, pevka Dekliškega zbora sv. Stanislava.

Zborovski koncert Za pomlad

Vstopili smo v prvi teden pomladi in tokrat bomo prisluhnili dvema zbirkama nemške poznoromantične zborovske literature: Sedmim pesmim op. 62 Johannesa Brahmsa in Trem šestglasnim zborovskim pesmim op. 39 Maxa Regerja. Deli sta nastali v razmiku približno treh desetletij in razkrivata raznovrstne pristope k zborovskemu izrazu ob koncu 19. stoletja.

Petkov koncertni večer Komorni orkester iz Basla in dirigentka Deljana Lazarova

Komorni orkester iz Basla je pod taktirko Deljane Lazarove izvedel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v jubilejni sezoni 80-letnice delovanja.

Recital Godalni kvartet Nightingale se predstavi

Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Anej Černe, prejemnik nagrade na 22. mednarodnem tekmovanju Musica Sacra Nova 2026

Poslušamo skladateljeva dela O sacrum convivium!, V začetku je bila Beseda, Ljubljanski concertino: Večna pot, Na oblakih neba, Uspavanka, Riba Faronika ter stavek Pietà iz skladbe Circum tempus.

Skladatelj tedna Clara Schumann, 5. del

Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.

Komorni studio Koncert v Komornem studiu dua Maruše in Matjaža Bogataja

V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija

Filmska glasba Georges Delerue: Božja služabnica Agnes

Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.

Banchetto musicale Seviqc: Los pájaros vuelan, trio Tres pájaros

21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.

Jazz

Jazz Ars Pianist Hal Galper – in memoriam

Pianist Hal Galper je v svojem igranju – predvsem v formatu tria – razvil poseben t. i. rubato slog igranja klavirja, kar je soigra melodičnega liricizma na klavirju in ritmičnega presenečenja na kontrabasu in bobnih v maniri bebopa. Galper je bil tudi zelo nadarjen jazzovski pedagog: bil je med ustanovitelji pomembne glasbene ustanove New School of Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Je tudi avtor prve interaktivne elektronske knjige s tristo glasbenimi primeri.

Tretje uho Robert Jukič - We All Bleed

Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.

Jazzovska jutranjica Nove plošče domačih in tujih jazzistov

Nina Strnad: Krog in krog (Strnad) Robert Jukič: Prologue (Jukič) Jadranka Juras: Dva črna vrana (Stanisavljević/Pihler) Jure Pukl: Doubtless (Pukl) Kenny Barron/Kurt Elling: In The Slow Lane (Barron) Eddie Daniels: Outubro (Nascimento) Jon Batiste: Lonely Avenue (Newman) Abdullah Ibrahim: Balance (Ibrahim) Rufus Reid: Celebration (Reid) Oscar Peterson: Tin Tin Deo (Gillespie) Pat Metheny: We Live Here (Metheny)

Jazz avenija Pianist, skladatelj, aranžer in dirigent Jim McNeely – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj nadarjenih jazzovskih glasbenikov – pianista, skladatelja, aranžerja in dirigenta Jima McNeelyja. Za vedno se je poslovil 26. septembra lani, star 76 let.

Samo muzika Avtor besedil Miroslav Košuta – in memoriam

Osrednji del oddaje Samo muzika bo namenjen besedilom Miroslava Košute, pesnika, ki nas je za vedno zapustil 2. februarja, le dober mesec pred dopolnjenim 90-im letom. Košuta je kot svojo ključno tematiko navajal ljubezen, ki je prisotna v njegovem celotnem opusu. V svojih delih se je veliko posvečal Trstu in Krasu. Pisal je tudi besedila za popevke, gledališke songe, književne kritike in eseje.

Jazz Ars Trobentač Chuck Mangione – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi trobentača in skladatelja Chucka Mangioneja, za vedno se je poslovil 22. julija lani, star 84 let. Mangioneja danes štejemo za enega pionirjev t. i. smooth jazza - bolj lahkotnega in ušesom všečnega jazza, ki se je pojavil kot nasprotovanje free jazzu in je jazz skušal pripeljati k ljubiteljem sredinske pop in rock glasbe.

Jazzovska jutranjica Lenart Krečič - intervju

Pred nedeljskim koncertom dua Lenart Krečič / Peter Mihelič v Jazz klubu Kazina smo v studiju Programa Ars v živo gostili saksofonista Lenarta Krečiča. Z njim se je pogovarjal Hugo Šekoranja.

Orkestralni jazz Aleš Rendla & Big Band RTV Slovenija

Eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza ni samo instrumentalist, ampak tudi skladatelj. Pred koncertom v SiTi Teatru (petek, 20. marca) z Big Bandom RTV Slovenija (dirigent Matjaž Mikuletič) smo se z Rendlo na kratko pogovarjali v studiju Programa Ars.

Jazz avenija Bobnar Al Foster – spominska oddaja

Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja lani, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.

Samo muzika Saksofonist Lenart Krečič in bobnar Aleš Rendla

V oddaji Samo muzika bomo opozorili na dva pomembna nastopa slovenskih jazzovskih glasbenikov. V petek, 20. marca bo v Siti teatru Ljubljana avtorski večer glasbe Aleša Rendle za Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Tadeja Tomšiča. Gost večera, naslovljenega Nove zgodbe, stari obrazi, bo Milko Lazar, ki bo igral klavir. Duetni nastop pianista Petra Miheliča in saksofonista Lenarta Krečiča pa bo v nedeljo, 22. marca v ljubljanskem klubu Kazina v sklopu cikla Jazz Ars All Stars.

Jazz avenija Flavtist Bobby Jaspar – ob stoletnici rojstva

Letos zaznamujemo stoletnico rojstva flavtista Bobbyja Jasparja. Rodil se je 20. februarja leta 1926 v Liegeu v Belgiji. Najprej je vadil klavir in nato še klarinet. Pozneje se je odločil za flavto in tenor saksofon.

Radijska igra

Radijska igra Filip Grujić: Ne pred 4:30 niti po 5:00

Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025

Radijska igra Tone Peršak: Statistična številka

Igra odpira vprašanja smisla vsebine zapletenih odnosov, povezav med človeško družbo in posameznikom. Igra analitično razkriva usodni položaj posameznika v odnosu do družbenoupravnega aparata, ki posameznikovo eksistenco s pomočjo birokratskih metod zoži na statistično številko. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jezikovna sodelavka: Marta Kacjan Asistentka režije: Filipina Jerman Tehnični asistent: Damir Meglič Uradnica – Polona Vetrih Stranka – Janez Hočevar Druga stranka – Tone Homar Ženski glas – Mila Kačič Moški glas – Milan Kalan Načelnik – Boris Cavazza Uradnik – Marko Okorn Tajnik – Aleksander Valič Psihiater – Ivo Ban Napovedovalka – Tonja Rahonc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1983.

Radijska igra Homer, (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 11

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V enajstem delu z naslovom Dajte, dekleta, zdaj tujcu jedi, prinesite pijačo! so na vrsti odlomki iz 5. in 6. speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Odisej spozna nimfo Kalipso, ki mu na ukaz bogov pomaga, da doseže otok Fajakov, kjer domuje kralj Alkinoos s hčerko Navzikao. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Kratka radijska igra Srečko Kosovel: Sem in se ne izprašujem zakaj

Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki se še posebej močno in kritično ujemajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 100 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odprli pogled. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Radijska igra Fran Milčinski: Butalci

Slovencem norčevanje iz samih sebe ne gre dobro od rok, kar za katero koli nacijo ni prav dobro. Milčinski pa nam je s svojimi znamenitimi Butalci vendarle postavil duhovito ogledalo, ki ga velja vsaj ošvrkniti, se butalski čúdi nasmejati in o njej tudi malo razmisliti. Morda pa nam v tednu, ko bomo odšli na volitve, lahko prišepnejo kaj butalsko modrega; iz svojih izkušenj, seveda. Avtor radijske priredbe: Mitja Mejak Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Svet Butalcev – Duša Počkaj in Jurij Souček Župan – France Presetnik Policaj – Aleksander Valič Razbojnik Cefizelj – Polde Bibič Butalec – Maks Bajc Butalka – Mila Kačič Sodelovali so še – Boris Kralj, Janez Hočevar, Božo Vovk in Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.

Radijska igra Mark Twain: Pogodba o govedini

Komedija znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop t. i. antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, pač pa je komedija morala in želela imeti tudi satirično ost. Namreč Tom hoče od države izterjati star dolg za tri tone govedine, ki ga je podedoval od strica, da bi imel dovolj denarja za ženitev. Prevajalka: Maja Sever Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Borut Jeras Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1957.

Radijska igra Jože Rode: Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 10

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Po osmih oddajah, povzetih po Homerjevi Iliadi, deseta epizoda prinaša že drugi del iz Odiseje, in to z odlomki iz 2., 3. in 4. speva v prevodu Antona Sovreta pod naslovom Odisejev sin Telemah se odpravi poizvedovat po očetu. Jože Rode je izbral za naslov verz iz Odiseje Vendar ti svetujem nujno, da pojdi še prej k Menelaju. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Kratka radijska igra Aldo Nicolaj: Veselje do življenja

Humorna in modrosti polna pripoved beračice o svojem življenju in odnosu do samosvojega poklica, ki ga s ponosom in veseljem opravlja. Interpretka Metka Pavšič je to monološko izpoved prevedla in jo z dialektalno priredbo postavila v kanomeljsko narečje, s tem pa tudi izreki in posredno interpretaciji dodala svojevrstno sočnost in verjetnost. Prevajalka in avtorica dialektalne priredbe: Metka Pavšič Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Asistent režije: Tadej Grum Tonski asistent: Jože Lap Beračica – Metka Pavšič Mimoidoči – Davorin Lampe, Tjaša Nardin, Ivanka Gantar, Nataša Ivanović, Stane Uršič, Jerneja Grahelj, Milojka Božič, Milan Božič Psička – Ginger Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 2 – Stvarjenje sveta

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Radijska igra Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč

Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.

Radijska igra Helena Šukljan: Proge

Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija 2023 v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič je zasnoval živo izvedbo radijske igre, ki je prevpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Delno živo izvedbo igre so uprizorile tri igralke, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dva igralca, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je Markovčič dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. S prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Tokrat pa je prvič v etru predvajana studijska inačica igre. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2023 .

Verstva

Sledi večnosti Malo Sveto pismo: pogovor z dr. Samom Skralovnikom

Priljubljeno Malo Sveto pismo je po šestdesetih letih izšlo v prenovljeni izdaji. Naš gost je bil biblicist dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V oddaji smo spregovorili o novem Malem Svetem pismu in se dotaknili tudi zavoda Biblično gibanje, katerega direktor je. Izdaja zajema izbor 348 izbranih odlomkov iz Stare in Nove zaveze, ki niso neprekinjeno svetopisemsko besedilo. Prepletajo se namreč uvodi, svetopisemska besedila in komentarji.

Sedmi dan Pomen dobrih del

Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nam bo osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Št. Ilj v Slovenskih goricah

Na peto postno, tiho nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Šent Ilj v Slovenskih goricah. Mašuje župnik in dekan Igor Ignacij Novak. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor župnije Št. Ilj. Vodi ga zborovodkinja in organistka Gabrijela Grabušnik.

Musica sacra Na Tiho nedeljo - Križev pot Franza Liszta

Letos mineva 140 let od smrti Franza Liszta, skladatelja, ki je svoj opus obogatil tudi s sakralnimi deli. Via crucis oz. Križev pot je ena njegovih obsežnejših kompozicij, namenjenih mešanemu pevskemu zboru, vokalnim solistom in klavirju. Gre za uglasbitev različnih, večinoma latinskih besedil, ki opisujejo Jezusovo pot na Golgoto s križem na ramenih in njegovo križanje. Posamezne dele med seboj povezujejo meditativne in spokojne, včasih pa tudi dramatično zasnovane klavirske medigre.

Sledi večnosti Young Caritas odpira prostor bližine preko telefona

V času epidemije covida-19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani preko telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, a dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerasla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, smo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.

Sedmi dan Pietizem - protestantska verska reforma

V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje v Mariboru

Evangeličansko bogoslužje duhovnice Violete Vladimire Mesarič iz Maribora.

Musica sacra Sredi postnega časa - s himno Crux fidelis

Sredi postnega časa smo, v obdobju, v katerem je v ospredju premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Opeva ga tudi mnogo čudovitih spevov, čeprav so se nekateri skozi čas porazgubili ali se jih danes skoraj ne izvaja več. Eden takih je himna Crux fidelis (Zvesti križ), ki jo le še redko slišimo v péti obliki, čeprav je del precej bolj poznane evharistične sekvence Pange lingua oz. Jezik moj, skrivnost opevaj.

Sledi večnosti Simon Sever: "Imam občutek, da nam danes najbolj manjka iskren pogovor in globina v pogovoru."

V oddaji smo spregovorili o osamljenosti in ranljivosti. Čeprav živimo v času nenehne povezanosti, se marsikdo počuti sam. Kako vera nagovarja to izkušnjo ? In kako lahko cerkvena skupnost postane prostor, kjer človek ni sam? Naš gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever, ki deluje v Evangeličanski cerkveni občini Bodonci, kjer se življenje vere prepleta z vsakdanjimi radostmi in stiskami ljudi. Tam spremlja vernike različnih generacij in se srečuje tudi z vprašanji osamljenosti, ranljivosti ter iskanja bližine.

Sedmi dan Knjiga o mestu dam: krščanski zagovor enakosti spolov

Knjiga o mestu dam (1405) italijansko-francoske pisateljice in filozofinje Christine de Pizan je eno najzgodnejših del, ki v središče postavlja ženske, in še danes preseneča sodobno bralstvo s svojo zgovorno upodobitvijo in prepričljivo argumentacijo v prid ženski odličnosti. Ob pomoči treh božjih alegorij – Pameti, Poštenosti in Pravičnosti – v delu zavrača prepričanja v tistem obdobju o manjvrednosti ženskega spola in zgradi utopično mesto s slavnimi ženskami iz zgodovine, slovečimi po svojih vrlinah in krepostih, pa tudi po intelektualnih sposobnostih, ki jih ženskam tedanje splošno mnenje odreka. O življenjski poti Christine de Pizan, njenem ustvarjanju in predvsem o njenem izjemnem delu Knjiga o mestu dam spregovorila literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, ki že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Vipava

Na tretjo postno nedeljo iz cerkve svetega Štefana v župniji Vipava naposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik dr. Gabriel Kavčič, na orgle igra Katja Poljšak, zbor vodi Marko Fabčič.

Literatura

Izbrana proza Mario Vargas Llosa: Pripovedovalec

Osemindvajsetega marca 1936 se je v Arequipi v Peruju rodil Mario Vargas Llosa. Umrl je lani v Limi. Llosa je eden osrednjih latinskoameriških pisateljev, avtor številnih romanov, knjig esejev in petih dram. Slovenci ga poznamo po številnih prevedenih romanih. Pripovedovalec je eno najbolj nenavadnih del Maria Vargasa Llose. Gre za prvoosebno poročanje o kulturi Mečigengov, po vsej Amazoniji raztresenega ljudstva skrivnostnih Indijancev, ki sami sebe imenujejo "ljudje, ki hodijo", saj verjamejo, da z nenehnim potovanjem po pragozdu ohranjajo sonce na nebu, njihovi samobitni kulturi pa pomaga potujoči pripovedovalec zgodb, utelešeni plemenski spomin. Igralec Boris Ostan, prevajalec Miro Bajt, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, Režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.

Lirični utrinek William Wordsworth: Narcise

Pogled na sveže zelenje in cvetočo pomladno pokrajino je očaral angleškega romantičnega pesnika Williama Wordswortha. Prevajalec Andrej Arko, igralec Milan Štefe. Posneto marca 2006.

Literarni nokturno Anton Pavlovič Čehov: Traged

Svetovni dan gledališča, 27. marec, praznujemo tudi na Arsu. Pobudo za ta praznik je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, skrbi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter opozarja tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti. Praznujemo ga od leta 1962. Anton Pavlovič Čehov je bil velik mojster gledališke igre in kratke proze. Pisal je veliko in številne njegove zgodbe so prave male umetnine, duhovite in spretno napisane. Taka je tudi kratka zgodba z naslovom Traged, ki jo je za Radio prevedla Ana Krauthaker. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 11/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Lirični utrinek Jorge Luis Borges: Ars poetica

Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.

Literarni nokturno Dario Fo: Vse zastonj! Vse zastonj!

Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.

Literarni večer Večer umetniške besede – Peter Ternovšek

Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 10/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Lirični utrinek Peter Levec: Marčni dan

Marec, mesec, ko nam na obešalnikih visijo težke bunde in lahkotne vetrovke. Pomlad je že varljivo tu, včasih bolj želja kot resničnost. Marec, celo 'brezkončni marec', je bil tudi osrednji motiv poezije Petra Levca, prispodoba upanja in pričakovanja boljših časov. Igralec Slavko Cerják. Posneto marca 2005

Literarni nokturno Slovenske pesnice o materinstvu

Ob materinskem dnevu smo izbrali nekaj pesmi slovenskih pesnic, ki v svojih pesmih tako dali drugače obravnavajo temo materinstva, temo, ki v pesništvu pravzaprav ni tako pogosta, kot bi pričakovali. Slišali boste pesmi Ljube Skornšek, Marije Švajncer, Petre Kolmančič, Kristine Kočan, Tonje Jelen, Maje B. Kranjc in Miriam Drev. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2026.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 9/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Prešernove nagrade

Petra Strahovnik: "Iščem človeško izkušnjo v delih, ki so tudi večsenzorična."

20 min

Petra Seliškar: "Ni samo šport, ki promovira Slovenijo. Kultura je temelj te države"

21 min

Ana Pepelnik: Skušam ponazoriti, da je pesem varen prostor

22 min

Jasmina Cibic: "Zanimajo me teatri moči!"

50 min

Gregor Božič: "Delo režiserja zajema vse spektre filmskega ustvarjanja"

19 min

Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig: "Vsak izdelek mora biti uporabniku prijazen."

22 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars - Lenart Krečič & Peter Mihelič

V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.

Sobotni operni večer Richard Wagner: Tristan in Izolda v neposrednem prenosu iz New Yorka

Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.

Neposredni prenos Iz žalosti v zmagoslavje / VIP SF 4

Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/

Neposredni prenos Neposredni prenos 4. koncerta iz abonmajskega cikla FKK 4 Slovenske filharmonije

Glasbeni večer bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom dirigenta Joela Sandelsona izvedel Uverturo k operi Così fan tutte, Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, »Jeunehomme« ter Simfonijo št. 41 v C-duru, »Jupiter« Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solist bo nastopil Alberto Ferro, zmagovalec Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026.

Neposredni prenos Potujemo … po Madžarski, Družinski abonma SF 4

Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms

Neposredni prenos Kromatika 6: Simfoniki in pianist Lukáš Vondráček

Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)

Arsovo domače branje Matura 2026 – Tina Vrščaj: Na Klancu – literarno-pogovorni večer

Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.

Ars in Drama Ars in Drama – Flamenco Project

Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!

Neposredni prenos Neposredni prenos 4. koncerta abonmaja SMS Orkestra Slovenske filharmonije

Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.

Neposredni prenos V etru pesem I - Jok solza na dnu srca

Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)

Neposredni prenos FKK 3: S prizanesljivostjo

Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).

Video

Komorni studio Violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj

Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.

Jazz Ars All Stars Lenart Krečič & Peter Mihelič: Almost Blue

V Kazina jazz klubu v Ljubljani sta nov album z naslovom Almost Blue predstavila vrhunska mojstra jazza, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič.

Ars in Drama Ars in Drama – Flamenco Project

Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Jazz Ars All Stars Kristijan Krajnčan Quartet - Med se iskri v temi

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti - Rok Zalokar

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Mozartine Mozartine 2026: 1. koncert

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Najbolj poslušano

Sobotni operni večer Richard Wagner: Tristan in Izolda v neposrednem prenosu iz New Yorka

Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.

Podobe znanja Peter Peer: Pri biometričnih sistemih se z globokimi ponaredki zgodba šele začne

Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.

Glasovi svetov Matere v Sloveniji med družbenimi pritiski in socialno varnostjo

Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 7/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Radijska igra Filip Grujić: Ne pred 4:30 niti po 5:00

Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 9/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Humoreska tega tedna Hendrik Groen: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼ (4. del)

Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.

Sledi večnosti Malo Sveto pismo: pogovor z dr. Samom Skralovnikom

Priljubljeno Malo Sveto pismo je po šestdesetih letih izšlo v prenovljeni izdaji. Naš gost je bil biblicist dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V oddaji smo spregovorili o novem Malem Svetem pismu in se dotaknili tudi zavoda Biblično gibanje, katerega direktor je. Izdaja zajema izbor 348 izbranih odlomkov iz Stare in Nove zaveze, ki niso neprekinjeno svetopisemsko besedilo. Prepletajo se namreč uvodi, svetopisemska besedila in komentarji.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 8/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Spomini, pisma in potopisi Marina Silvestri: Zeleni jantar

Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.

Kdo smo? Velikonočnica in cvetni običaji

Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu (ponovitev).

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt