Cilj projekta je razviti embalažo za pecivo in sladice za naročnika (BIC), ki bo estetsko privlačna, funkcionalna in skladna s predpisi, standardi ter CGP podjetja. Izdelana je iz kartona z notranjo oblogo iz papirja, odpornega proti maščobam, z minimalno uporabo plastike (le plastično okence).

Embalaža omogoča sezonsko okraševanje, prilagodljivo letnim časom in priložnostim.

Projekt Trubarjeva žajfn’ca je nastal za Javni zavod Trubarjevi Kraji kot turistični spominek, ki povezuje obiskovalce s Primožem Trubarjem in Trubarjevo vrtnico, prisotno na Trubarjevi domačiji. Milo z lističi in eteričnim oljem vrtnice je na voljo v pastelnih barvah (zelena – listi, rožnata – cvet).

Oblikovanje spominja na tradicionalna mila, embalaža pa na okno stare hiše, kar poudarja lokalno dediščino. Trubarjeva žajfn’ca z dolenjskim naglasom dodatno umešča izdelek v kulturno okolje
Dolenjske.

Cilj projekta je bil oblikovati linijo dekorativnega pohištva (mize, svetila, stenske dekoracije, vaze itd.), ki se ujema z vrednotami in vizijo podjetja Feydom. Poudarek je na trajnosti, modularnosti in minimalizmu, z estetsko dovršenimi in funkcionalnimi rešitvami za sodoben življenjski prostor. Linija, poimenovana FuturaLuxe, zagotavlja prilagodljivost in udobje.

Namen naloge je analizirati delo in umetniško zapuščino arhitekta Jožeta Plečnika in oblkovati produkt in znamko s poreklom regije in kulturne dediščine kjer je arhitekt Jože Plečnik  ustvarjal.

Namen naloge je analizirati izbrano geografsko regijo in ustvariti trajnostno blagovno znamko, ki ima daljnoročni vidik vezan na kulturno in etnografsko sporočilo, možen je bil tudi rebrand obstoječe znamke ali inovativnejši pristopi oblikovanja blagovne znamke s poreklom in zgodbo.

V študijskem procesu je  namen, da se z vidika vizualne zasnove koncipira grafični ekosistem izdelka – blagovne znamke, z imenom, embalažo, sporočilom, osnovnimi grafičnimi razpoznavnimi elementi ter objavami oziroma profilom na socialnem mediju.

Namen naloge je analizirati izbrano geografsko regijo in ustvariti trajnostno blagovno znamko, ki ima daljnoročni vidik vezan na kulturno in etnografsko sporočilo, možen je bil tudi rebrand obstoječe znamke ali inovativnejši pristopi oblikovanja blagovne znamke s poreklom in zgodbo.

V študijskem procesu je  namen, da se z vidika vizualne zasnove koncipira grafični ekosistem izdelka – blagovne znamke, z imenom, embalažo, sporočilom, osnovnimi grafičnimi razpoznavnimi elementi ter objavami oziroma profilom na socialnem mediju.

V projektu »Uporaba sodobnih tehnologij v povezavi s tradicionalno obrtjo« so študenti Dizajn Managementa v prvem semestru študijskega leta 2022/23 sodelovali s potencialnim naročnikom Rokodelskim Centrom Ribnica. Obravnavali so dve temi:
– Preoblikovanje tradicionalnih izdelkov v sodobne, za sodobnega kupca (pri predmetu Studio za konceptualno produktno oblikovanje II. in III.) ter
– Idejni koncept uporabe sodobnih tehnologij (3D printinga) za keramične izdelke (pri predmetu Implementacija dizajna – strategije)

Skozi študijski proces so študenti dobili priložnost sodelovanja z realnim naročnikom – Rokodelskim Centrom Ribnica. V projektnih nalogah smo si zadali cilj povezati tradicionalna znanja rokodelstva z novimi tehnološkimi znanji in digitalizacijo. Študentje so s podjetniškim in inovativnim pristopom razvili konceptualne projekte, smiselne in rentabilne uporabe 3D tehnologij (3D printanja) ter razvili serijo idejnih predlogov / izdelkov, ki ustrezajo potrebam sodobnih uporabnikov z upoštevanjem tradicionalnih znanj in veščin rokodelstva.

Projekt smo pričeli v oktobru 2022, ko so študenti obiskali Rokodelski Center Ribnica (RCR) in se spoznali z naročnikom, njihovimi izzivi in dobili vpogled v oblikovalski problem.
Na podlagi raziskave in postavljenih izhodišč in projektnih ciljev so študenti generirali ideje ter razvili idejne koncepte, ki smo jih preverili pri naročniku ter prišli do dragocenih povratnih sporočil in komentarjev. S pomočjo prototipiranja, ki smo ga izvedli v našem prototipnem laboratoriju v HDMI smo idejne koncepte lahko stestirali in odpravili pomankjljivosti,kijih procesu generiranja ni bilo moč opaziti.

V januarju 2023 smo idejne predloge in prototipe predstavili v RCR naročniku in širši javnosti.

Pri predmetu Studio za konceptualno produktno oblikovanje I. in II. so študenti Design Managementa v prvem semestru študijskega leta 2021/22 dobili priložnost sodelovanja z realnim naročnikom – Samostanom Mekinje. Tako so se študentke prvega in drugega letnika na podlagi izhodišč in želja samostana posvetile razvoju novega produkta za blagovno znamko Doroteja. Pri razvoju idejnih predlogov smo upštevali želje naročnika in sledili viziji ter poslanstvu zavoda. Konec januarja 2022 smo predstavnikom Samostana Mekinje predstavili 6 idejnih predlogov za nove produkte, ki so sodobni, inovativni in jih je mogoče hitro realizirati in uvrstiti v nabor izdelkov bagovne znamke Doroteja.

V okviru tega diplomskega dela je bila na Fakulteti za dizajn med študenti izvedena anketa, ki ugotavlja stopnjo informiranosti študentov o podjetniškem ekosistemu v Sloveniji ter ugotavlja njihove ekstrakurikularne potrebe in interese. “Design Thinking Lab – Coworking” je projekt za spodbujanje idej mladih kreativcev, ki nudi povezovanje in dodatno znanje s področja kreativnega podjetništva. V program bi si želeli v prihodnosti vključiti čim več študentov in nuditi kakovostno podjetniško – kreativno usposabljanje za lažji prehod na kasnejšo samostojno podjetniško pot oz. vključevanje v nadaljnje podjetniške ekosisteme. V okviru tega projekta bi se izvajale razne aktivnosti, od delavnic, predavanj in mreženj do mentorstev ter usmerjanja v kasnejše podjetniške ekosisteme, npr. inkubatorje. Design Thinking Lab – Coworking bi nudil kakovostno učno okolje s strokovnjaki iz različnih področij, ki bi mladim nudili spodbudno okolje za kreativno inoviranje. Inovacije so tiste, ki jih danes potrebujemo bolj kot kadarkoli, da se lahko uspešno borimo proti sodobnim izzivom, poleg tega pa podpiramo tudi inter in multidisciplinarne time ter sodelovanje s študenti in profesorji iz tujine, da se izmenja čim več kvalitetnega znanja. V okviru tega projekta sem razvila tudi pohištveno linijo, imenovano DiFer, ki svoj navdih išče v logotipu same fakultete. Zajema tri vrste elementov – sedalne elemente, odlagalne elemente in cvetlična korita. Kot primer sem novo-dizajnirane elemente umestila v prostor, v pritličje Dunajske 129 in predstavila dinamiko znotraj samega ambienta.